POKLJANJE KOLESA (1.del)

POKLJANJE KOLESA (1.del)

Kolegi serviserji se bodo verjetno strinjali z mano, da ni hujšega jutra kot je tisto, ko stranka navsezgodaj prirobanti v delavnico češ, ”na kolesu mi med poganjanjem nekaj poklja, a ne vem kaj in pojavi se šele po treh urah kolesarjenja, pa samo kadar je čez trideset stopinj, med vožnjo v 20% klanec, v prestavnem razmerju 1:1 in, da zaradi tega sem bil zanč’ na Franji zadnji!! ”

 Strategije ki jih uberemo serviserji so lahko različne:

  1. Poizkusimo izvedeti več o okoliščinah v katerih se klikanje pojavi, kakšne vrste zvok je (tik, pik, suhi tk, izmuzljivi ck, frrr, mišji skwee, histerični skwee, slenk-slenk, dang ali celo beng) in prosimo stranko če lahko zvok reproducira. (to nas ponavadi razvedri:)
  2. Sprejmemo kolo na servis in se z nekaj osnovnega orodja in lubrikantov odpravimo na kolesarski izlet. Jeeej!
  3. Poizkušamo stranki razložiti, da je kolo, podobno kot avto, pač mehanizem, ki ob uporabi pač spušča nekaj zvokov. Avto dela brumm-brumm kolo pa tik-tik.
  4. Napletemo zgodbo o bratrancu Tiskarskega Škrata, g.Kolesarski, ki se rad naseli v votline kolesa in tam počne čuda norčij in naj bodo zadovoljni, da je samo tik-tik in ne dang ali celo beng. Sicer pa, da je z zadevo podobno kot pri tisku; Ko je časopis enkrat natisnjen je prepozno.

Skratka, če mojstri ne poznamo kolesarja in njegovega stila vožnje ali pa celo serijske pomanjkljivosti določene komponente na kolesu, nas čaka čuda dela, višina računa za odpravljanje težave, pa navadno uporabniku odpre novo perspektivo pomembnosti onega tik-tik. Debata se ponavadi konča s stavkom: ”Pa saj je bil samo tik-tik!”

Če bi želel bralec serviserju pomagati pri lociranju težave ali težavo celo odpraviti sam, potem naj bere dalje. Če bi bralec tega ne želel storiti naj ve, da je navaden sadist in, da si zasluži, da bi njegov škrat imel mlade, še več zasluži si deng in celo beng.

Kot ponavadi se težavo splača odpravljati iz onega konca, ki nas manj udari po žepu, kar se po golem naključju ujema z ‘od zgoraj navzdol’.

Sedež je navadno zelo vokalen del kolesa in lahko spušča čuda zvokov, vse od izmuzljivega ck, preko tik, pik, deng in celo beng. Beng in deng sta neproblematična, pomenita, da je sedež nekje počen, ima staknjen rail ipd. in ga je potrebno zamenjati. Več težav je povezanih z ostalimi zvoki. Delno zato, ker je težko z gotovostjo trditi, da se pojavljajo prav na sedežu, ker nekako odmevajo iz okvirja kolesa. Delno pa zato, ker so ti zvoki relativno tihi in se nekako skrijejo oziroma se ne pojavijo vedno, ko to želimo (dejansko so pogostejši v suhem in vročem vremenu). Test je razmeroma preprost. Med vožnjo, kadar zaslišimo pokljanje, brez spremembe ritma poganjanja dvignemo rit(z izrazom ni nič narobe, vsi jo imamo) iz sedeža in prisluhnemo, če zvok vztraja.

Če ne… Super, vemo več a ne dovolj. Sestopimo, z obema rokama zgrabimo sedež in ga ruvajoč poizkušamo nasilno ločiti od kolesa, brez, da ga dejansko odtrgamo ali polomimo. Se opravičujem vsem filigranistom a navor v newtonmetrih je težko podati natančneje kot ”nekje med občutkom in grobostjo” (”ko’kreten” je že preveč). Če zvok znova izvabimo, vemo še več. Na tem mestu uporabimo orodje in sedež ločimo od sedežne opore. Spodnjo stran sedeža skrbno operemo s hladno vodo in nekaj detergenta, dobro osušimo in pregledamo. Posebej pozorni moramo biti na stike railov(to so one kovinske štangice) z sedalno površino. Še tako majhen kamenček, kameni prahec pravzaprav, je lahko problematičen. Stike railov z plastično/karbonsko površino namažemo z oljem, ki je primerno za mazanje tesnil ipd. Kolikor je meni znano specializiranega izdelka za tako mazanje ni. Sam sem uporabil že vse od WD40 in Turbo , Brunox, do visokokakovostnih olj z silikonom, kalijem, grafitom ali teflonom. Težko bi trdil, da je bil katerikoli primernejši od kateregakoli drugega. Odišavljene nafta(wd40, Turbo…) se lepše razleze v vse odprtinice, olja pa tam ostanejo dlje časa.

Preden sedež ponovno namestimo na kolo lahko očistimo in pregledamo tudi mehanizem na sedežni opori, tudi ta je lahko glasen. Z mastjo namažemo vijake(tudi spodnjo stran glavice) in stike posameznih ločljivih delov mehanizma.

Če smo s tem težavo odpravili gremo na kolo, če ne, berite dalje.

Sedežna opora, komaj kaj več kot štanga, a pravi Satan, ko ponagaja. Ne samo, da se na delu kjer je opora vsajena v okvir rade nabirajo umazanije, ki so krive za prenekateri  izmuzljivi ck. Sploh pri lažjih aluminijastih oporah iz prožnejšega (6000) aluminija včasih pride do nenavadnega pojava. Med izmeničnim obremenjevanjem in razbremenjevanjem sedežne opore se ta rahlo ukrivlja, pri čemer se zadnji del njenega oboda periodično pogreza v okvir. Rezultat tega gibanja dela sedežne opore v in iz okvirja je navadno glasen, jasen in razločen suhi tk. Težko ga je ločiti od tika in pika, ki se pojavita na sedežu, saj se suhi tk sedežne opore ponavadi odziva na enako obremenjevanje sedeža kot tik in pik. Rešitev; Firma Tacx proizvaja mast z mikro delci, namenjeno povečevanju trenja med karbonskimi deli, na primer sedežno oporo in okvirjem. Čeprav se suhi tk večinoma pojavi pri aluminijastih okvirjih, bo ta mast odčarala težavo.

Pomembno: Popravila in vzdrževanja kolesa naj se lotevajo le izurjeni profesionalci. Za dodatne informacije o možnih poškodbah in nezaželenih učinkih se posvetujte s svojim mehanikom. Vsi zgornji nasveti so dani dobronamerno, a so neizkušenemu ali slabo poučenemu mehaniku in kolesu lahko nevarni! Avtor prispevka zato ne odgovarja za škodo, nastalo kot rezultat branja prispevka. Šalabajzer!
Posted in Splošni nasveti | Komentiraj

Cviljenje hidravličnih disk zavor

CVILEŽ

Res je, nekatere zavore rade cvilijo. Izkušnje učijo, da za to ni vedno kriva sama zavora, ampak kombinacija okvirja kolesa, zavore, zavornih oblog, rotorja, pregretosti zavornih površin in nenazadnje vremena ter ostalih okoljskih dejavnikov. Težava je vedno, vsaj začasno, odpravljiva. Če ne drugače, žal z menjavo okvirja kolesa. Škripanje je smiselno odpravljati po vrsti, začenši s posegi, ki so stroškovno najugodnejši;

ČIŠČENJE IN BRUŠENJE ZAVORNIH POVRŠIN

Nečistoče kot so olja, sladki napitki, masti, … lahko povzročajo vibracije med zaviranjem, ki jih, če so te visokofrekvenčne, zaznamo kot glasno cviljenje in škripanje zavor. Na trgu obstaja malo morje razmaščevalnih sredstev primernih za delo, ki nas čaka. Sam najraje uporabljam Brake parts cleaner znamke Kent, ker spoštujem dejstvo, da čeprav je zelo strupen, diši lepo. V ta namen so uporabna tudi marsikatera druga nemastna in nesladka ogljikovodična sredstva kot je aceton, alkohol, kis za vlaganje…. A je zelo pomembno, da se zavedamo, da to niso profesionalna sredstva, ki imajo lahko nezaželene posledice kot je oksidacija rotorja, raztapljanje barve zavorne čeljusti, okvirja … Kakorkoli že, najprej z razmaščevalcem napojimo čisto krpo ter z njo očistimo in razmastimo rotor. Iz zavorne čeljusti odstranimo zavorne obloge in razmastimo tudi te. Zavorne obloge so zelo porozne. Če so bile kdajkoli namaščene, so verjetno potrebne menjave. Če cvilež, čeprav smo počakali, da se vse skupaj dobro posuši, vztraja, poizkusimo še z rahlim rezkanjem zavornih površin. Z smirkovim papirjem finejše granulacije rahlo zbrusimo drsno površino zavornih oblog in rotorja. Če je rotor rjavkaste barve poizkusimo odstraniti zakaljene in oksidirane površine (nikar ne pretiravajte, vsak rotor ima omejeno življenjsko dobo, ki jo določa predvsem njegova debelina. Za dodatne info. kontaktirajte proizvajalca.) Najlažji način brušenja rotorja se zdi je, da narahlo s smirkovim papirjem primemo rotorjevo drsno površino in zavrtimo obročnik. Kako pomembno je, da ob tem početju pazimo na prste in kako boleče je, če tega ne storimo, upam da ni potrebno nadrobno razlagati.
Zavorne obloge ponovno vstavimo v čeljusti (zavorne dmbass), namestimo obročnik in preizkusimo opravljeno. Še cvili?? Dre.. , beri spodaj.

RAZNA SREDSTVA PROTI CVILJENJU

To poglavje bo izredno kratko, ker so po mojem skromnem mnenju sredstva proti cviljenju učinkovita v enaki meri kot je učinkovita odstranitev zavore – Zavora ne cvili, ker je ni. Disk zavore uporabljamo zato, ker nam je všeč njihova zavorna MOČ, modulacija in ne samo videz. V avtomobilski/motociklistični industriji sta proti cviljenju uporabni bakrena in keramična mast z visoko temperaturno odpornostjo ki se uporabi na hrbtni strani zavornih oblog. Žal v kolesarstvu zavoljo drobnosti in občutljivosti zavor ni tako. Mast prej ali slej najde pot do drsnih površin in trajno zmanjša zavorno moč za cca polovico. Podoben učinek imajo razpršilci, ki jih uporabite na drsnih površinah rotorja. So zelo učinkoviti tako kar se tiče cviljenja kot tudi zmanjševanja zavorne moči.

IZBIRA NOVIH ZAVORNIH OBLOG, ROTORJA, ZAVORE

Proizvajalci zavornih sistemov navadno ponujajo paleto rezervnih delov, ki odpravljajo tako ali drugačno težavo. Med temi so tudi zavorne obloge, ki ”eliminirajo” cviljenje. Navadno so mehkejše, se rade pregrevajo in tako tudi hitreje obrabijo. Sploh pa ni nujno, da so obloge in zavora delo istega proizvajalca. Pomembna je le kompatibilnost. Preizkusite čim več različnih proizvajalcev, priseganje na najdražjega ni nujno najboljše.
Opomba: Če je menjava zavornih oblog odpravila vašo težavo, je možno, da je bil prejšnji par prepit z oljem, zato bodite v prihodnje pozorni na to kako in koliko podmazujete kolo. Kadar se zavorne obloge namastijo ”same od sebe”, gre verjetno za puščanje zavorne čeljusti nekje v okolici oblog.

Včasih pomaga tudi menjava rotorja. Tudi tu je potrebno paziti na kompatibilnost. Masivnejši (težji) rotorji ponavadi cvilijo manj. Shimano v okviru ponudbe ICE zavornih sistemov ponuja rotorje Ice-tech. Ti stainless steel rotorji so sendvič konstrukcija z aluminijasto sredico(pospešuje hlajenje) in masivnim aluminijastim pajkom, ki zmanjšuje možnost nastajanja vibracij. Seveda Shimano poskrbi, da boste tudi ostale komponente kupovali pri njih in zaenkrat te nove rotorje ponuja le v center-lock izvedenki. Cinično: če nimate Shimano kape in očal, vam tudi Shimano zavore ne bodo delovale. Šalo na stran: izvrsten izdelek, vreden pozornosti najizbirčnejših kolesarskih fetišistov.

Če menjava oblog in rotorja ni pomagala je čas, da stopite stran in razmislite kaj bi utegnili delati narobe. Vstopamo namreč v zono zasoljenih cen in precenjenih izdelkov; Menjave zavore se lotite šele, ko na forumih ipd. najdete večje število uporabnikov, ki ima z vašim modelom zavore enako težavo. To je ponavadi dober porok za menjavo proizvajalca.

MENJAVA OKVIRJA KOLESA

V svoji dolgoletni mehankarski ”karieri” (:D) sem nekajkrat naletel na kolesa, vsa lahka kompozitna, kjer nič od zgoraj opisanega ni delovalo. Težava je bila v tem, da so bili nosilci zavore prikovičeni (netani) na okvir, na kar je vredno biti pozoren že ob nakupu kolesa. Upam, da imate okvir v garanciji, če ne… tuff luck. Svetla stran: vsaj ne rabite zvončka. Slabost: verjetno nikoli ne boste videli medveda v naravnem okolju.

Pomembno: Popravila in vzdrževanja kolesa naj se lotevajo le izurjeni profesionalci. Za dodatne informacije o možnih poškodbah in nezaželenih učinkih se posvetujte s svojim mehanikom. Vsi zgornji nasveti so dani dobronamerno, a so neizkušenemu ali slabo poučenemu mehaniku in kolesu lahko nevarni! Avtor prispevka zato ne odgovarja za škodo, nastalo kot rezultat branja prispevka.
Posted in Splošni nasveti | Komentiraj

Spomladansko vzdrževanje kolesa.

Končno nam je zima obrnila hrbet in je sonce ogrelo zamrznjene gozdne poti. Prišel je čas, ki smo ga vsi kolesarji, tudi tisti, ki smo pozimi vozili, nestrpno čakali. Na začetku sezone pa je tudi čas, ko je treba svojega aluminijastega konjička pregledati in mu nameniti nekaj pozornosti, da nas ne bo sredi leta, užaljen, pustil na cedilu.

Najpogostejše okvare, ki se čez zimo pripetijo tako rekoč same od sebe, so navadno posledica korozije, po domače rje, volka ali patine.

 Oksidacija žic in bovdnov

Še tako vrhunska stainless-steel žica ni vedno kos kemikalijam, ki jih vzdrževalci cest primešajo soli in pesku v želji, da bi razbili trdovraten led, ki objema asfaltne poti. Oksidirana žica, je navadno na videz ‘kosmata’, siva, bela ali celo rjava. Izgubila je svoj prvotni lesk in teksturo. Taka žica ima v bovdnu (toku) bistveno več trenja, kar lahko vpliva na kakovost tako prestavljanja, kot tudi zaviranja. Predvsem zadnji menjalnik se nerad vrača v manjše verižnike, zavorne gumice pa se le stežka dovolj oddaljijo od obroča.  Če bi želeli težave odpraviti, je potrebno menjati žice ter podmazati, včasih pa tudi zamenjati bovdne.

 Oksidacija sornikov menjalnika

Druga težava, prav tako povezana z oksidacijo, je poslabšana gibljivost menjalnikov. Če jih jeseni niste sčistili in namazali, se vam zna pripetiti oksidacija sornikov. Na to, se mi zdi, da so občutljivi predvsem novejši sprednji menjalniki SLX ter XT. Težavo opazite, ko poskušate spredaj prestavljati iz večjih verižnikov na manjšega. Čeprav je žica sproščena in se je iz ročice slišal jasen ‘klik’, veriga trmasto vztraja na večjem verižniku. Brez solz. Stvar še ni izgubljena. Če vam menjalnik uspe z rokami potisniti proti manjšim verižnikom, bo verjetno težavo odpravilo nekaj izražene ljubezni z zobno ščetko in močnim ‘rust penetratorjem’ oz. odstranjevalcem rje (Filokolo, mobilni servis koles, priporoča izdelek znamke KENT, sredtvo z grafitom). Če je okvara vztrajnejša, bo potrebna menjava menjalnika.

 Vzdrževanje okvirja

Blato, voda, sol, pesek in žal včasih tudi elementi pasjih bombic, pospešujejo bledenje barve okvirja, zato jih je potrebno odstraniti. Če bi vse to želeli zaprati v ležaje, amortizerje in druge špranje v okvirju, potem uporabite wap (vodo pod visokim pritiskom). Filokolo, mobilni servis, neredko naleti na ‘čudovite’ strdke masti, detergenta, in finega blata na tekalnih površinah kroglic ležajev. Ti strdki, trši kot beton, bistveno skrajšajo življenjsko dobo ležajev in posledično tudi vaše izlete. Tesnila ležajev, amortizerjev in ostalih špranj na kolesih so narejena tako, da preprečujejo dostop vode in blata do vitalnih delov samo, če ta nista pod visokim pritiskom. Če bi se torej radi izognili generalnemu servisu kolesa, se wapu odpovejte in kolo izperite z vodnim pršičem in nekaj detergenta. Po takem čiščenju je potrebno naoljiti vse gibljive dele na kolesu ter jih tako na novo zaščititi pred korozijo.

 Novo o čiščenju verige

Za konec še novost, ki se tiče čiščenja verige. Shimanovi mehaniki odsvetujejo razmaščevanje verige z močnimi razmaščevalci. Shimano verige so namreč po sestavljanju potopljene v oljno kopel, v kateri jih ultrazvočno stresajo, da olje prodre v vse še tako majhne pore. Razmaščevalci to olje sperejo in ponovno podmazovanje ga nadomesti le delno. Zato predlagajo, da se za čiščenje uporabi enako olje kot za mazanje (izključena so t.i. suha maziva). Uporabi se ga nekaj več in po možnosti kakšen dan prej, da ima olje čas raztopiti vso umazanijo. Pred uporabo kolesa pa se odvečno olje z delom umazanije odstrani s krpo, skozi katero se večkrat ‘precirkulira’ oz. zavrti verigo. Tak način čiščenja naj bi bistveno podaljšal življenjsko dobo verige in utišal njen tek.

Pomembno: Popravila in vzdrževanja kolesa naj se lotevajo le izurjeni profesionalci. Za dodatne informacije o možnih poškodbah in nezaželenih učinkih se posvetujte s svojim mehanikom. Vsi zgornji nasveti so dani dobronamerno, a so neizkušenemu ali slabo poučenemu mehaniku in kolesu lahko nevarni! Avtor prispevka zato ne odgovarja za škodo, nastalo kot rezultat branja prispevka.
Posted in Splošni nasveti | Komentiraj